BILL CLINTON V SLOVENIJI 

O SPREJEMANJU SKUPNE ODGOVORNOSTI ZA ČLOVEŠTVO 

 

 


Oglejte si tudi ...

 

 

Ljubljana, 31. 10. 2009. Na povabilo Tomaža Lovšeta, lastnika Diners Club-a Slovenija in predsednika Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, ter v organizaciji omenjenih podjetij je danes v Ljubljano dopotoval nekdanji ameriški predsednik William Jefferson Clinton. Popoldne je spregovoril povabljencem Diners Club-a Slovenije, članom Ameriške gospodarske zbornice, udeležencem Poslovne konference Portoroz, slovenskemu in političnemu vrhu, veleposlanikom in letošnjim zlatim maturantom. 

Gallusova dvorana Cankarjevega doma je gostila 1.400 ljudi. Med gosti so bili tudi predsednik države Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, minister za promet dr. Patrick Vlačič, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, mffinister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve, mag. Mitja Gaspari, minister za pravosodje Aleš Zalar, minister za finance dr. France Križanič, minister za okolje in prostor Karl Viktor Erjavec, župan mesta Ljubljana Zoran Janković in nekdanji predsednik države Milan Kučan.  

Nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Williama Jeffersona Clintona je na odru predstavil njegov gostitelj, Tomaž Lovše, lastnik Diners Club-a Slovenije in predsednik Ameriške gospodarske zbornice, ki je povedal, da: »…Današnje stanje duha v Sloveniji ni dobro. Potrebujemo optimizem, vzore, upanje. In to predstavlja Bill Clinton.« Nekdanji predsednik je imel predavanje, dolgo dobro uro, na temo Sprejemanje skupne odgovornosti za človeštvo.

Po predavanju je odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavljala izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, mag. Ajša Vodnik. Vprašanja so prispevali bralci časnika Finance in novinarji. 

Dogodek v Gallusovi dvorani, ki se je začel s slovensko in ameriško himno, se je končal s pesmijo Africa, istih izvajalcev, zbora Perpetuum Jazzile. Bill Clinton je za darilo od rok Tomaža Lovšeta dobil veliki kristalni globus, ki ga je navdušil. Sam je zbiralec globusov in ta bo najlepši v njegovi zbirki. Popoldne je v 30 minutah v sprehodu po Ljubljani kupil tudi izdelke iz kristala za božična darila, zato ga je razveselilo, da bo nekaj kristalnega za spomin ostalo tudi njemu. Za darilo je prejel tudi porcelanasto jabolko umetnika Dalija Kervina in železno čipko. 

Dogajanje se je iz Gallusove dvorane nato preselilo v Klub Lily Novy, kjer je imel Bill Clinton poseben sprejem za 150 ljudi, poleg zgoraj omenjenih slovenskih politikov še za direktorje vodilnih slovenskih podjetij ter člane upravnega odbora Ameriške gospodarske zbornice. 

Preostali povabljenci pa so se udeležili tradicionalnega dobrodelnega sprejema 'V družbi slavnih', ki ga Diners Club vsako leto organizira za imetnike kartice Diners Club Exclusive v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Vrhunec tega sprejema je bila dražba Clintonovih osebnih predmetov, ki jo je vodil Mitja Meršol. Izkupiček dražbe bo v celoti namenjen za organizacijo božično-novoletnih počitnic za otroke iz ogroženih družin iz cele Slovenije, ki ga Diners Club organizira skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Lansko leto je Diners Club z zbranimi sredstvi na letovanje popeljal na 136 otrok. Letos so z dražbo zbrali 20.000 evrov evrov, kar zadostuje za počitnice za več kot 100 otrok. G. Bojan Albrecht iz Zlatarne Celje je za 8.000 evrov kupil Clintonove manšetne gumbe iz časa predsedovanja, g. Nedeljko Dabić pa za 12.000 evrov palico za golf s Clintonovim podpisom. Dogodek družabne narave se je zaključil ob 22. uri. 

 

POUDARKI IZ GOVORA BILLA CLINTONA 

O SPREJEMANJU SKUPNE ODGOVORNOSTI ZA ČLOVEŠTVO

Bill Clinton je v svojem nastopu dokazal, da je izredno šarmanten govornik, karizmatičen voditelj, odličen pripovedovalec zgodb ter z izjemnim spominom za imena, ljudi in dogodke.  

Povedal je, da je vesel, ker je po dobrih desetih letih spet v Slovenji, in to na sončen dan. Izrekal je pohvale Sloveniji za njeno rast in razvoj v preteklem desetletju, ne glede na recesijo, ki je prisotna skoraj povsod po medsebojno odvisnem svetu, hkrati pa s tem tudi odprl svojo današnjo temo. Slovenija ni sama kriva, ker se je trenutno gospodarstvo upočasnilo. Živimo v svetu in času soodvisnosti. Slovenija, ki dve tretjini BDP izvozi v druge države, je bila zaradi stanja prizadeta. V času soodvisnosti – kar mu je ljubši izraz od globalizacije – smo vsi soodvisni, tako v odgovornostih kot tudi v pravicah, kar je kasneje podrobneje razložil.  

Pred tem pa je še podal svoje odgovore na vprašanje, ki ga dobi povsod: »Ali je konec recesije?« »Da. Ne. Mogoče.« je dvoumno odgovoril. Da, kajti v skladu z ekonomsko teorijo je zadnji dve četrtletji spet zabeležena gospodarska rast. Ne, kajti ljudje, ki so izgubili službo, ne morejo prodati stanovanja, ne morejo najeti stanovanja, ne morajo šolati otrok, ne morejo dobiti kredita…, se tako ne počutijo. Morda, kajti več kot enkrat po drugi svetovni vojni so se v času blažje recesije že zgodili obrati navzgor, ki pa so bili samo začasni – zaradi vzpodbujenega (ne)zaupanja. Meni, da je potrebno razmišljati dolgoročno ter samo v okviru tistega, na kar lahko vplivamo sami.  

V modernem svetu po njegovem mnenju obstajajo tri glavne težave. Svet je nestabilen, neenakopraven in netrajnostno naravnan. 

Nestabilen svet. Ko je v hotelski sobi v Ljubljani gledal angleško govoreče programe BBC, CNN in Sky News, se mu je vse prikazano zdelo kaotično, kot nekaj, na kar se ne da vplivati. Če pa se potrudi preprosto gledati tako, kot da se pozitivne sile medodvisnosti bojujejo z negativnimi, se zdijo zadeve lažje obvladljive.

Neenakopraven svet. Navedel je mnogo podatkov o nepravičnosti v svetu, na primer: polovica človeštva živi z dvema dolarjema ali manj na dan, sto milijonov otrok ne hodi v šolo, sistem podpira izobražene in povezane ljudi. Nepravičnost obstaja na vseh področjih: prihodkov, izobrazbe, zdravstva… 

Netrajnostno naravnan svet. Morda se je ozračje leta 2006 res začelo ohlajati, a to zato, ker je bilo leta 2005 najbolj vroče kadarkoli, leta 2004 do takrat in tako dalje. Če do leta 2050 ne bomo imeli samo še 80 % današnje količine izpustov CO2, bo sto milijonov ljudi izgubilo svoje bivališče na obali in bodo postali begunci. Kar je navedel kot še en razlog, da se Slovenija in Hrvaška zedinita glede morske meje. 

Nestabilnost, neenakopravnost in netrajnostnost vplivajo na vse nas in zato moramo na vseh ravneh stopiti skupaj. Vlade, zasebni sektor in nevladne organizacije morajo razumeti, kaj lahko naredijo. Navedel je primer neučinkovite vlade v ameriškem zdravstvenem sistemu, ki daje kar 17 % BDP za zdravstvo. Švica, ki je druga na seznamu, pa 11,5 %. Večina ostalih industrijskih držav porabi za zdravstvo 2-5 %. Amerika porabi za svoje zdravstvo 900 milijard dolarjev več kot ostali. In zato je tako težko uvesti spremembo. Kdor toliko zasluži, se temu deležu ne bi rad odrekel. 

Navedel je drug primer, da se je v Ameriki recesija začela še pred padcem Lehman Brothers septembra lani, kajti prihodek prebivalstva brez vpliva inflacije je bil leta 2007 2.000 dolarjev nižji kot pred sedmimi leti, ko je zapustil Belo hišo. V teh sedmih letih je bilo ustvarjenih samo sedem milijonov novih delovnih mest. 

Povedal je, da vidi upanje za marsikatero težavo v nevladnih organizacijah, ki lahko delujejo hitreje in bolj učinkovito od vlade. Vlada naj po njegovem priskoči samo, kadar gre za zadeve, ki ne morejo prinesti nobenega dobička. 

V Ameriki, ki ima 330 milijonov ljudi, je 3 milijone fundacij. Od tega jih je bila polovica ustanovljenih v preteklem desetletju. V Indiji jih je milijon, na Kitajskem pol milijona. Pomagajo otrokom, posameznikom, regijam, svetu. 

Navedel je primer mikrokreditiranja, ki je v marsičem pomagalo Bangladešu k 6 % letni rasti kljub siceršnjim političnim težavam. Banka Grameen, ki ji sledijo posnemovalci, odobrava kredite v znesku 25 dolarjev ali manj, ki jih 98 % kreditojemalcev vrne. Danes obstaja celo spletna stran, na kateri lahko ljudje iz razvitega sveta posodijo 25 dolarjev mikroposlovnežu iz nerazvitega sveta. 

Na Švedskem in Nizozemskem obstaja loterija, s katero sodeluje Clintonova fundacija, ki izžreba poštno številko in celoten dobiček se usmeri v tisti predel sveta. Clinton v okviru svoje fundacije na primer tudi zbira en evro od vsake prodane letalske karte, ki jo nameni za zdravila za otroke. Zaradi kupljenih količin so z njim začela sodelovati ostala podjetja in Pfizer je na primer znižal ceno zdravila za 60 % - ker so ugotovili, da se bolj splača sodelovati z 80 % (nerazvitega) sveta. 

Clinton je naveden še en primer, kjer sta se pomoč in sodelovanje tudi finančno izplačala. Ruando, kjer so Hutuji z mačetami v desetih dnevih ubili desetino prebivalstva, je obiskal nekajkrat. Na enem obisku je spoznal žensko, ki je izgubila moža in šest otrok. Namesto maščevanja ali samoobžalovanja se je odločila za nevladno organizacijo, ki posvaja otroke ne glede na njihov izvor in preteklost. Na naslednjem obisku pri odprtju spomenika in muzeja je kot svojega vodiča je spoznal mladeniča, ki je izgubil 73 družinskih članov. In sklenil, da bo šel preko preteklosti tako, da bo pripovedoval, kar se je zgodilo. Bil je nečak zgoraj omenjene ženske. Clinton je spoznal tudi žensko, ki je iz pletenja narodnih košar skupaj s sodelavko, pripadnico drugega plemena, naredila pravi posel in med drugim tudi zaposlila nekega mladeniča. V vojni je izgubila sedem od desetih otrok. Po letu dni sodelovanja ji je mladenič priznal, da je enega od njih on ubil in predlagal, da njega ubije eden od njenih živečih sinov. Ženska je ugotovila, da maščevanje ne bo prineslo ničesar dobrega in ga poslala nazaj delat. 

Finančni nauk pa je naslednji: Ruanda, ki je imela leta 1998 BDP 260 dolarjev na prebivalca, ga je imela leta 2008 štirikrat več ali 11.000 dolarjev. Ker so se ljudje odločili za skupno prihodnost in ne oziranje v zgodovino. In to je predlagal tudi navdušenim poslušalcem v dvorani. 

 

POUDARKI IZ ODGOVOROV BILLA CLINTONA AJŠI VODNIK

Na prvo vprašanje, ali je sam odpustil svojim sovražnikom, je odgovoril, da se trudi. Navedel je primer prijatelja in vzornika Nelsona Mandele, ki je v zaporu odločil, da mu ne morejo vzeti duha in srca, čeprav so mu vzeli vse ostalo. In tudi na izpustu je ugotovil, da bo svoboden edino, če jim oprosti in sodeluje. Kot neuspešen primer je navedel Yaserja Arafata, ki zaradi občutka časti ni mogel sprejeti njegove mirovnega predloga s Izraelci. 

Na drugo vprašanje, ali je imel več vpliva in občutka koristnosti kot predsednik ali sedaj kot Bill Clinton, je odgovoril, da je predsednik vezan na obljube volivcev po eni strani, in dogajanjem, ki je izven njegovega nadzora. Zdaj lahko vpliva samo na svojo ženo, sicer pa se odzove povabilom, ki jih dobi, in pove svoje mnenje, če je vprašan, in tako stori, kar lahko. Kot predsednik je lahko naredil več za več ljudi, sedaj pa lahko morda celo bolj koristi pri manj zadevah. 

Na vprašanje, kaj lahko majhna Slovenija stori v svetu, je predlagal, da naj vsem povemo, kako je nam uspelo, in bomo tako tudi osvobodili tudi svojo energijo in sposobnosti za naprej. Ponos ni aroganca, če je prislužen, je dodal. 

Zadnje vprašanje je bilo, na kaj v svojem življenju je najbolj ponosen, in kot iz topa je izstrelil, da na svojo hčerko. Po krajšem razmisleku pa nadaljeval, da na svojo soprogo, ker ji je uspelo v političnem svetu. Sam ima politiko v genih, toda tudi Hillary Clinton, trenutna ameriška zunanja ministrica, se je tudi odlično znašla v vlogi služabnika javnosti, kot se je izrazil, saj je volilno bitko za mesto predsednico ZDA izgubila tik pred zdajci. 

Zaključil je, da je ponosen na marsikaj, kar je naredil, osebno pa na hčerko in ženo. 

 

PREDSEDNIK WILLIAM JEFFERSON CLINTON

Ustanovitelj The Clinton Foundation, 42. predsednik Združenih držav Amerike 1992 in 1996

William Jefferson Clinton je bil po šestih desetletjih prvi demokratični predsednik, ki je bil vnovič izvoljen. V času njegovega predsednikovanja je Amerika uživala najmočnejše gospodarstvo celotne generacije ter največjo gospodarsko rast v vsej svoji zgodovini. Njegova administracija je državo ponesla iz rekordnega deficita do rekordnega presežka. Ustvarili so preko 22 milijonov novih delovnih mest. Beležili so nizke stopnje nezaposlenosti, revščine in kriminala, in najvišje stopnje lastništva doma in vpisa na fakultete v zgodovini. 

Ko je zapustil Belo hišo, je predsednik Clinton ustanovil William J. Clinton Foundation, da bi okrepil sposobnosti Američanov in vseh prebivalcev sveta za soočanje z izzivi globalne med-odvisnosti. Leta 2002 je svoje prostore preselil v newyorški Harlem in ustanovil prvi program Fundacije, s katero pomaga lokalnim majhnim podjetnikom. Do danes se je pobuda razvila v  projekt Clinton Economic Opportunity Initiative, ki pomaga posameznikom in družinam uspeti in majhnim podjetjem zrasti. Leta 2002 je na Svetovni konferenci o AIDS-u v Barceloni predsednik Clinton tudi začel s pobudo Clinton HIV/AIDS Initiative (CHAI), s katero pomaga državam v razvoju pri  implementiranju programov za zdravljenje in preventivo, ki bi ustavile epidemijo. Danes dva milijona ljudi z virusom HIV oz. AIDS-em se zdravi s pomočjo CHAI ter tako rešuje življenje 

Po srčni operaciji leta 2004 je predsednik Clinton leto kasneje združil moči z American Heart Association, da bi zmanjšal naraščanje debelosti pri otrocih. Prav tako je leta 2005 gostil prvi sestanek organizacije Clinton Global Initiative (CGI), ki združuje svetovne voditelje vlad, poslovnih organizacij in neprofitnega sektorja, da bi prišli do rešitve perečih težav. Leta 2006 je ustanovil Clinton Climate Initiative (CCI), katerega poslanstvo je uporabljati poslovno usmerjen pristop Fundacije za borbo proti klimatskim spremembam na praktičen in merljiv način. Poleg navedenega je Fundacija našla partnerja tudi v Hunter Foundation, ki je začela s pobudo Clinton Hunter Development Initiative (CHDI), s katero katalizira trajnostno družbeno in gospodarsko rast in razvoj v Afriki. Trenutno je CHDI osredotočena na Ruando in Malavi.

Zaradi uspešnega pristopa k projektom sta predsednik Clinton in Frank Giustra leta 2007 ustanovila Clinton Giustra Sustainable Growth Initiative (CGSGI) kot inovativno partnerstvo med Clintonovo fundacijo, privatnim sektorjem, vladami, lokalnimi skupnostmi in ostalim nevladnimi organizacijami, da bi povečali področje, obseg, vpliv in trajnostnost družbenega in gospodarskega razvoja v državah, kjer so panoge izkoriščanja naravnih virov pomemben del gospodarstva. CGSGI se trudi spremeniti način, kako podjetja poslujejo v razvijajočih se državah. 

Poleg navedenega dela za Fundacijo je predsednik Clinton trikrat sodeloval z nekdanjim predsednikom Amerike Georgom W. Bushem – leta 2004 po cunamiju v Aziji, leta 2005 po hurikanu Katrina in leta 2008 po hurikanu Ike, in mu pomagal zbrati denar za obnovo. Sodeloval je tudi pri projektu U.N. Envoy for Tsunami Recovery, ki pomaga ljudem, da bi spet postavijo, kar so imeli, a boljše.

Predsednik Clinton se je rodil 19. avgusta 1946 v kraju Hope v ameriški državi Arkansas. Z ženo Hillary. trenutno ameriško zunanjo ministrico, imata hči Chelsea, in živita v kraju Chappagua v ameriški državi New York.